Smola pa taka!

Vsi sanjarimo o življenju, v katerem nimamo smole, kajne? No, obstajajo pa tudi krasne smole, ki nam bodo prinesle srečo in polepšale življenje. Prav te so tema mojega današnjega zapisa.

Prva smola, s katero sem se srečala že v otroštvu, je bila smola bosvelije. Najino prvo srečanje se je zgodilo v cerkvi, pojavila se je pod psevdonimom “arabsko kadilo”. Mnogo kasneje sem srečala ljudi, ki o njej govorijo kot o “Frenkiju”.

Kot mali deklici se mi niti sanjalo ni, da dišeči dim, ki se širi po prostoru, nastane iz posušenih kapljic grčastega in vsega hudega navajenega drevesa bosvelije, ki raste v Somaliji, Jemnu, Etiopiji, Omnu in Savdski Arabiji. Te dragocene “kapljice” je eden izmed svetih treh kraljev v dar prinesel Jezusu. Biblija vsebuje številne omembe bosvelije. "Naj se dviga moja molitev kakor kadilo, moje roke kakor večerna daritev." (Ps 141,2). "Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire." (Mt 2.11). “Zažgali so kadilo na kadilnem oltarju in prižgali svetilke na svečniku, da so zasvetile v svetišču.” (1. knjiga Makabejcev 4).

Tudi že v Starem Egiptu je imela bosvelija pomembno mesto v verskem obredju – na primer pri čaščenju boga sonca, pri pogrebih, kot izražanje prisotnosti bogov (dišava je božanski atribut). Grški zgodovinar Herodot je zapisal, da so bosvelijo nabirali z dreves, ki jih varujejo krilate kače. Rimski imperij je vsako leto iz Bližnjega vzhoda pripeljal več ton bosvelije. Cesar Neron naj bi ob smrti svoje najljubše priležnice zažgal celoletno zalogo te smole.

Če se še za hipec pomudim pri bosveliji: poznamo več različnih vrst bosvelije (Boswellia sacra, Boswellia serrata, Boswellia frereana, Boswellia neglecta). Smola različnih bosvelij ima torej bogato tradicijo uporabe v zdravilne in meditativne namene. Arabski kolega mi je izdal zanimiv trik: lahko jo tudi nežno valjate po ustih za zdravje ustne votline (pazite le, da se vam ne prilepi za zobe, haha).

Tudi moderni znanstveniki so vzeli različne rastlinske smole pod lupo in jih poimenovali OLEOREZINI. Rastline izločajo oleorezine, ko so ranjene. Pomislite na smrekovo smolo, ki prekrije deblo po mehanski poškodbi. Oleorezini imajo torej podobno nalogo kot kraste na človeški koži. Večina njih (ob pravilni uporabi) v pripravkih pomaga pri celjenju kože ter pri težavah z dihali. Poleg seveda omenjene obredne rabe, ki je z nami že tisočletja..

Najbolj znani oleorezini so: oleorezin bosvelije, benzoja, mire, perujskega in tolu balzama, kopaiba in drugi. Pogosto so v povsem trdnem stanju - nabiralci pač naberejo kapljice in jih posušijo. V današnjem času je zelo velik problem to, da v drevesa (zaradi maksimizacije dobička) prekomerno zarezujejo - zato da dobijo čim več teh kristalčkov.

Morda se sprašujete, kakšna je povezava med temi kristalčki in med eteričnim oljem, na primer bosvelije. Posušene kristalčke bosvelije lahko nadalje destiliramo in iz njih pridobimo eterično olje in hidrolat bosvelije. Nekateri oleorezini pa so zaradi lažje uporabe redčeni z alkoholom, najbolj pogost primer je benzoin, ki ga lahko kupite 100% (v povsem trdnem stanju) ali pa na primer 25% v alkoholu (že lepo tekoč).

No, v današnjem blogu me ne zanimajo “variante v steklenički”, temveč prvobitne posušene smole v kristalčkih, ki jih v zimskem času uporabljamo v obredih dimljenja in obrednega čiščenja doma. To je lepa praksa, ki naj jo preizkusi vsakdo, ki si zaželi svojemu dnevu vdahniti nekaj posebnega. Za začetek vam priporočam kristalčke bosvelije, mire, benzojevca ali pa poljubno kombinacijo. Vse tri in še mnoge druge lahko kupite tudi v Sloveniji.

Potrebujete torej:

  • ognjevarno posodico

  • tableto oglja

  • nekaj zrnc posušene smole

Postopek:

Oglje prižgete in počakate, da gredo iskre čez celotno površino. Ko se začne rahlo ohlajati, položite nanj zrnce smole. Nadaljujte s polaganjem zrnc, dokler želite oziroma dokler je oglje vroče (kar je lahko tudi več kot eno uro). Celoten postopek izvajajte pri odprtih oknih, ker dim lahko draži dihala. Na oglje po želji položite tudi druge aromatične snovi ali kombinacijo: posušen žajbelj, lovor, rožmarin, prah korenin perunike, sivko, cimet, suhe lističe vrtnice..

Ko se dim smuka po vašem domu, si lahko predstavljate, kako odnaša vse, kar vam ne služi več. Tako kot listje jeseni odpade z dreves na zemljo, da bo iz njega nastal rodovitni humus za novo pomlad. :)

Next
Next

Čutilo za Voh in Moč Vonja