Čutilo za Voh in Moč Vonja
OZIROMA: KAKO PRINESTI SEBE NA FINTO Z VONJEM.
Gotovo ste opazili, da vas lepi vonji spravijo v dobro voljo in slabi v slabo? Meni recimo noro dišijo.... No, čisto vsega vam ne bom izdala, hehe.
Spomnite se svojega avtomatičnega odziva na pravkar olupljeno pomarančo. Tik preden ugriznete vanjo. Fino? No, zdaj pa pomislite na moment, ko greste v poletni sopari mimo smetarskega kamiona. Zoprno? Možno je tudi, da je pri vas ravno obratno. Ključno vlogo pri skrivnostnih "olfaktornih preferencah" ima naša osebna zgodovina - kako smo se počutili ob prvi izpostavljenosti določenemu vonju. Pri marsikaterem vonju je bilo to v rosnem otroštvu, ko še sploh nismo znali govoriti. Področje vohanja je zelo povezano s čustvi, spomini, nezavednim.
Zato obstaja nešteto variant, kaj je nekomu všeč in kaj ne. In je tako težko nekomu kupiti parfum. Tudi tu zato velja, da je okus (oziroma pardon, Voh) zasebna zadeva in se o njem ne razpravlja. Nekje sem prebrala, da je vojska želela iznajti vonj, ki bi bil "univerzalno smrdljiv". Pa so obupali, ker se bo vedno našel nekdo, ki mu bo celo najhujši smrad prav prijeten.
A da ne bo pomote: še dobro, da imamo Nos! Izguba Voha je nekaj najhujšega, kar lahko človeka doleti. Anosmija je okvara ali popolna izguba čutila za voh. Najbolj pogosto je posledica poškodb glave, operacije ali izpostavljenosti strupenim kemikalijam. Anosmiki poročajo o pomanjkanju življenjske sile in motivacije, libida, depresiji, zmanjšanem apetitu. Obstaja pa tudi začasna anosmija, ki ni tak bavbav, na primer zaradi viroze, alergije, ipd. Naj omenim še "olfaktorno adaptacijo", ki nastopi takrat, ko se na vonj navadimo in ga ne zaznamo več (običajno po 15-ih minutah izpostavljenosti).
Kot vidite, se nas čutilo za voh tiče močneje, kot si sploh predstavljamo. Deluje non stop, ker nehote z vsakim vdihom tudi vohamo. Vdihnemo pa povprečno 23.000 krat na dan. Vohamo skorajda od spočetja dalje - oziroma od drugega trimesečja v maternici, ko se razvijejo receptorji za vonje. To nam veliko pove o tem, kako pomembno je vohanje za preživetje. Pa če se še malo pozabavamo s številkami: človek ima okrog 6 milijonov olfaktornih receptorjev, s katerimi loči najmanj 10.000 različnih vonjev! Za primerjavo: pes ima 300 milijonov olfaktornih receptorjev in lahko zavoha nekaj (na primer fino dišečo kužiko) tudi več kilometrov daleč.
Zato vsekakor čuvajte svoj Nos.
Če je torej naša predpostavka, da je vonj pomemben in da vonji vplivajo na naše počutje, potem je logičen zaključek, da lahko z vonji tudi čisto načrtno vplivamo na svoje počutje. Lahko bi rekli: sami sebe zmanipuliramo. Podobno kot se lahko sprostimo s pomočjo globokega dihanja ali tapkanja ali sprehoda ali crkljanja. Ali kot nas lahko muzika spravi v dobro voljo. Ali komedija. Ali dober pogovor. Torej, svoje zoprne dneve lahko naredimo prijetnejše tudi s pomočjo vonjev, ki so nam všeč.
In če ste "narejeni na Nos" (tako kot jaz), potem vam lahko spoznavanje dišečih rastlin v stekleničkah spremeni življenje. Psiho-aromaterapija je področje aromaterapije, ki pokriva uporabo vonjev (še posebej eteričnih olj) za doseganje dobrega čustvenega in duševnega počutja. Kajti vonji lahko učinkujejo pomirjujoče, poživljujoče, lahko zmanjšajo strahove ali delujejo kot afrodiziak, lahko pomagajo pri študiju, osrediščenosti, meditaciji in še in še.
Za konec sem za vas pripravila mali trening voha! Ste za? Poiščite vsaj deset različnih vonjev (povohajte na primer kak cvet, rastlino, sadež, začimbo, kremo, staro ali novo knjigo, prešvicane superge, oprano perilo, bencin, barvice..) in se urite v prepoznavanju. Vonje poskusite tudi opisati. Tak trening je zelo podoben učenju novega jezika.
Tudi tu velja: Vaja dela Mojstra. Ko Mojster dela Vajo. :)