Čutilo za Voh in Moč Vonja
OZIROMA: KAKO STKATI ODNOS S SVOJIM NOSOM.
Gotovo ste opazili, da vas lepi vonji spravijo v dobro voljo in slabi v slabo? Meni recimo noro dišijo.... No, čisto vsega vam ne povem, hehe.
Spomnite se svojega avtomatičnega odziva na pravkar olupljeno pomarančo. Tik preden ugriznete vanjo. Fino? No, zdaj pa pomislite na moment, ko greste v poletni sopari mimo smetarskega kamiona. Zoprno, kajne?
Ključno vlogo pri skrivnostnih "olfaktornih preferencah" ima naša osebna zgodovina - kako smo se počutili ob prvi izpostavljenosti določenemu vonju. Pri marsikaterem vonju je bilo to v rosnem otroštvu, ko še sploh nismo znali govoriti. Področje vohanja je zato zelo povezano z nezavednim, s spomini in s čustvi.
Obstaja nešteto variant, kaj je nekomu všeč in kaj ne. Zato je tako težko nekomu kupiti parfum. Tudi tu zato velja, da je okus (oziroma pardon, Voh) zasebna zadeva in se o njem ne razpravlja. Nekje sem prebrala, da je vojska želela iznajti vonj, ki bi bil "univerzalno smrdljiv". Pa so obupali, ker se bo vedno našel nekdo, ki mu bo celo najhujši smrad vsaj malo prijeten.
A da ne bo pomote: še dobro, da imamo Nos! Izguba Voha je nekaj najhujšega, kar lahko človeka doleti. Anosmija je okvara ali popolna izguba čutila za voh. Najbolj pogosto je posledica poškodb glave, operacije ali izpostavljenosti strupenim kemikalijam. Anosmiki poročajo o pomanjkanju življenjske sile in motivacije, libida, depresiji, zmanjšanem apetitu. Obstaja tudi začasna anosmija, ki ni tak bavbav, na primer zaradi viroze (npr. kovida), alergije, ipd. Naj omenim še "olfaktorno adaptacijo", ki nastopi takrat, ko se na vonj navadimo in ga ne zaznamo več (običajno po 15-ih minutah izpostavljenosti).
Kot vidite, se nas čutilo za voh tiče močneje, kot si sploh predstavljamo. Deluje non stop, ker nehote z vsakim vdihom tudi vohamo. Vdihnemo povprečno 23.000 krat na dan. Vohamo skorajda od spočetja dalje - oziroma od drugega trimesečja v maternici, ko se razvijejo receptorji za vonje. To nam veliko pove o tem, kako pomembno je vohanje za preživetje. Pa če se še malo pozabavamo s številkami: ljudje imamo okrog 400 vrst različnih olfaktornih receptorjev, s katerimi ločimo najmanj 10.000 različnih vonjev! Psi vohajo še mnogo bolje in lahko zaznajo vonj kilometre daleč.
Zato vsekakor čuvajte svoj Nos.
Če je torej naša predpostavka, da je vonj pomemben in da vonji vplivajo na naše počutje, potem je logičen zaključek, da lahko z načrtno izbiro vonjev podpremo svoje dobro počutje. Podobno kot se lahko sprostimo s pomočjo globokega dihanja ali tapkanja ali sprehoda ali crkljanja. Ali kot nas lahko muzika spravi v dobro voljo. Ali komedija. Ali dober pogovor. Torej, svoje zoprne dneve lahko naredimo prijetnejše s pomočjo vonjev, ki so nam všeč.
In če ste "narejeni na Nos" (tako kot jaz), potem vam lahko spoznavanje dišečih rastlin v stekleničkah spremeni življenje. Psiho-aromaterapija je področje aromaterapije, ki pokriva uporabo vonjev (še posebej eteričnih olj) za doseganje dobrega čustvenega in duševnega počutja. Vonji lahko učinkujejo pomirjujoče, poživljujoče, lahko zmanjšajo strahove ali delujejo kot afrodiziak, lahko pomagajo pri študiju, osrediščenosti, meditaciji in še in še.
Za konec sem za vas pripravila mali trening voha! Ste za?
Poiščite vsaj deset različnih vonjev (povohajte na primer kak cvet, rastlino, sadež, začimbo, kremo, staro ali novo knjigo, prešvicane superge, oprano perilo, bencin, barvice..) in se urite v prepoznavanju. Vonje poskusite opisati ali narisati. Tak trening je zelo podoben učenju novega jezika.
In tudi, če vam je na začetku čudno, poskusite. Vaja dela Mojstra. Ko Mojster dela Vajo. :)