POZABLJENI SVETOVI
Projekcija filma Gora se ne bo premaknila, pogovor in izkušnja vonja.
Prisrčno vabljeni, da se nam v petek, 23. januarja 2026 ob 19. uri v Slovenski kinoteki pridružite na posebni projekciji filma Gora se ne bo premaknila. Prvič v zgodovini filmskih projekcij v Sloveniji se bo mogoče v film potopiti skozi posebej za to priložnost kreiran naravni vonj, ki vas bo za droben hip ponesel med pastirje v makedonskem gorovju.
Film na subtilen način in brez odvečnih besed prikazuje preprosto življenje pastirjev v severni Makedoniji. Njihov vsakdan je popolnoma drugačen od običajnega mestnega življenja, čeprav se odvija le 40 km proč v hribih.
V kakšnih okoliščinah je potekalo snemanje filma? Zakaj se nas film dotakne in katera vprašanja razpira? Kaj nam lahko pastirji in nomadi povedo o povezanosti z naravo? O teritorijih, mejah in cestah, samooskrbi, skupnosti, odnosih znotraj družin, različnih vrstah znanja, ekonomiji in tehnologiji, kulturni dediščini, napredku in civilizacijskih zablodah, balkanskih posebnostih, psih čuvajih, divjini in še mnogočem. Kakšne so razlike med življenjem v mestu in v odročnih predelih? Kaj imajo skupnega tradicionalni načini življenja na različnih koncih sveta, v S. Makedoniji, v Nigru, Mongoliji, v Evropi? Je stres zaradi stanovanjskega kredita boljši kot stres zaradi izgubljene ovce? Kakšno življenje je zares vredno Človeka?
Na krajšem pogovoru, ki bo sledil projekciji filma, se bo z Jano Milovanović in Sarah Lunaček o zgoraj naštetih tematikah pogovarjala Ana M. Ličina.
Sarah Lunaček je antropologija, ki najraje raziskuje v Nigru s Tuaregi, kadar je mogoče s pastirskimi nomadi. Zanima jo, kako se soočajo s spremembami, ki jih prinaša šolanje, ideje razvoja in selitev v mesto ter kakšne posledice imajo rudniki urana. Glede podobnih tem je obiskala tudi Mongolijo. Poučuje vsebine povezane z Afriko in vizualno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Veliko ji pomeni razgled in srečanja. Še vedno sanjari, da bi nekoč imela čredo kamel.
Jana Milovanović je doktorska študentka antropologije, interpretativna vodnica in izvajalka gozdne terapije. Živi v Kostanjevici na Krki, kjer vodi društvo Terra Vera. Najraje pohajkuje naokrog in nabira pripovedi ljudi, živali, rastlin in poti. Takšne pripovedi, ki poganjajo povsod in so na videz povsem običajne, pa vendar se ji prav skoznje odpirajo razgledi v na moč čarobne svetove. Od raziskovalnih terenov ji je še posebej pri srcu obmejna planota Žumberak. Kljub drugačnemu vtisu sanjari o praktičnih rečeh: (trenutno) o rabljenem terenskem vozilu s čim višjim podvozjem in disku z neskončno terabajti spomina, na katerem ne bi nikdar zmanjkalo prostora za njene terenske najdbe.
Ana M. Ličina je kulturologinja, ki se je zapisala dvema področjema: mikrofonu in dišečim rastlinam. Deluje kot špikerka, pripovedovalka in moderatorka javnih dogodkov. Rada posodi glas knjigi ali dokumentarcu in še danes iz užitka oddela kak program na frekvenci Radia Študent. Druga njena ljubezen jo je zanesla v dišečo naravo. Njej v čast je ustanovila Aroma Atelier, v katerem se posveča aromatičnim rastlinam. Zadnja leta najraje ustvarja olfaktorne / vonjalne potopitvene izkušnje. Veliko ji pomeni glasba. Še vedno sanjari, da bi nekoč imela band.
Film je imel svetovno premiero letos aprila 2025 na 56. mednarodnem filmskem festivalu Visions du Réel (Vizije resničnosti) v Švici, slovensko pa 25.septembra v Cankarjevem domu. Film je do sedaj prejel mnogo nagrad. Nagrado za najboljši družbeno-okoljski film na mednarodnem filmskem festivalu v mehiški Guadalajari, Grand prix za najboljši film na francoskem festivalu gorniškega filma Autrans – Mountain, cinema & culture, nagrado posebne omembe žirije za film v regionalni selekciji na festivalu UnderhillFest v Črni gori ter prav tako nagrado posebne omembe na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru. Na 28. Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljšo režijo (Petra Seliškar), vesno za najboljšo montažo (Laureline Delom in Sashko Potter Micevski) ter nagrado članov žirije Art kino mreže Slovenije.
Petra Seliškar je režiserka, scenaristka in producentka dokumentarnih filmov z bogatimi izkušnjami. Zaznamujejo jo izjemna poglobljenost, čutnost, močna pripovednost in inovativni pristopi. Išče skrite podrobnosti, skozi katere poudarja bistvo umetnosti, kulture, narave, vseh vidikov življenja in potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma o neločljivi prepletenosti umetnosti in etike in je letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. Med drugim je režirala celovečerne dokumentarne filme Babice revolucije (2006), MamaEvropa (2013), Moj narobe svet (2016) in Telo (2023). Trenutno snema svoj sedmi celovečerni dokumentarni film Torzo stare mačke.
Trailer filma Gora se ne bo premaknila. Toplo vabljeni!
Vstopnice so vam na voljo na spletni strani Slovenske kinoteke.
